»Režiserji se s problemom, kako upodobiti poročno noč na platnu, soočajo tako, da začnejo uglaševati violine. Zapisujejo insinuacije in vragolije. Vse to potapljajo v globoko modro mesečino, prelivajočo se v zoro, ki pronica skoz koprenaste zavese. Ne naš profesor, Lubitsch! Za poročno noč mu ni bilo kaj dosti mar. Vso je preskočil. Posnel je ljubimca, ki zajtrkujeta.«
»V tistem trenutku posneti filmsko komedijo se je zdelo precej tvegano, še zlasti, ker v njej nacisti niso prikazani kot pošasti ali kot fanatični privrženci firerju, temveč kot povsem navadni ljudje, celo s humorjem, koncentracijska taborišča pa kot stvar banalne rutine.«
»Imam pač veliko energije. Rad bi nadaljeval delo. Uživam v procesu filmskega dela in v tovarištvu ekipe. Rad imam to, kar počnem. Če 'crknem', se bo to morda zgodilo, ko bom imel kamero v roki.«